Rešitve

Tim Gorenc od Audax natečaja do profesionalne gokart ekipe

V posebnem intervjuju se nam je pridružil Tim Gorenc. Kot dijak nas je s Creo sestavom navdušil na nagradnem natečaju, kot inženir z visokimi cilji pa svojo pot nadaljuje v profesionalni gokart ekipi.


Domen Resnik, 12.10.2021

branja

Na nagradnem natečaju, ki ga organiziramo že dobro desetletje, med številnimi prijavami vedno znova najdemo mlade bodoče inženirje, ki nas navdušijo s svojim zagonom in domiselnostjo. Eden od takih je tudi Tim Gorenc, dijak Gimnazije Jurij Vega, ki o karieri v motošportu ne le sanja, temveč na njeni že vztrajno dela.

S Timom smo se imeli priložnost pogovoriti v intervjuju na daljavo*, ki mu lahko prisluhnete v spodnjem posnetku ali preberete v obliki krajšega povzetka.

* Zaradi zaščite tehnoloških rešitev ekipe je na voljo zgolj zvočni posnetek intervjuja. 

Kdo si, katero šolo in letnik obiskuješ?
Ime mi je Tim Gorenc, star sem 18 let in prihajam z Vrhnike. Trenutno obiskujem 4. letnik programa strojni tehnik na Gimnaziji Jurija Vege Idrija.

Kako si spoznal Audax nagradni natečaj?
Audax nagradni natečaj sem spoznal preko svojega mentorja prof. Jurija Dreva, ki mi je natečaj predstavil.

S kakšnim projektom si tekmoval na natečaju? Katero programsko opremo si uporabil za projekt?
Leta 2020 sem v kategoriji Izziv tekmoval s svojim 3D modelom gokarta, ki sem ga zasnoval na realnem gokartu podjetja Kart Republic. S pomočjo programa Creo sem izdelal natančen model okvirja in njegovih komponent. Nato sem s programom Mathcad grafično prikazal delovanje Ackermann sistema na sprednjih kolesih (zavijanja koles), saj je to v karting svetu zelo specifično področje, ki zaradi svoje težavnosti, še ni bilo dosti raziskano. Prav tako sem uporabil tudi tehnologijo AR (obogatena resničnost) za vizualizacijo modela.

tim gorenc sistem ackermann na gokartu

Sistem za zavijanje prednjih koles

V vseh dosedanjih Audax natečajih so bili med najboljšimi tisti, ki so imeli dobro mentorstvo in veliko samoiniciative. Kako bi ocenil svoje sodelovanje z mentorjem Jurijom Drevom? In koliko dodatnih ur po šoli si namenil projektu?
Odnos med mentorjem in dijakom mora za uspešno delovanje po mojem mnenju potekati tekoče in brezhibno. Profesor Drev je v prvem letniku videl potencial v meni in od takrat sva vedno dobro sodelovala. Brez njega mi ne bi uspelo, saj mi je s svojimi izkušnjami in poznanstvi pomagal pri usmerjanju in uresničitvi zadanih ciljev. Sam sem se velikokrat vprašal, koliko dodatnih ur sem zapravil za projekt, in vedno znova ugotovim, da zelo težko določiš točno število ur, ki jih zapraviš za tako stvar. Ko sem naletel na problem sem lahko tudi po več dni razmišljal o njem in kako bi ga lahko rešil tudi med poukom, rekreacijo ali med kosilom. Če bi moral podati neko številko, bi rekel, da sem za natečaj porabil okoli 200 ur na samem programu.

Kdaj si se prvič spoznal s programom Creo Parametric in Mathcad? Si z učenjem programov počakal na šolski kurikulum, ali si se ga lotil sam? Kateri viri so ti bili v največjo pomoč pri učenju?
S programom Creo sem se prvič spoznal na polovici prvega letnika, med tem ko sem Mathcad začel uporabljati dobro leto kasneje. Učenje sem se z obema programoma lotil sam, saj se v šoli s programom Creo srečaš šele v drugem letniku, Mathcada pa v šoli ne obravnavamo, čeprav se mi zdi zelo uporaben program. Najlažje sem si pomagal z internetom, torej YouTube videoposnetki in raznimi forumi. Pri učenju Mathcada sem si pomagal tudi z Audaxovim priročnikom Inženirski preračuni s PTC Mathcad.

Kot si omenil v videoklicu, se družinsko ukvarjate z gokartom. Nam lahko poveš kaj več o tem – za katero podjetje delate? Kaj so tvoje zadolžitve v podjetju? Kako ti znese vzporedno šolanje in delo za podjetje?
Oče in zadnjih nekaj let tudi jaz delava v italijanski ekipi Kart Republic, ki je trenutno vodilna na tem področju. Potujemo po celi Evropi in tekmujemo na svetovnih, evropskih in večjih mednarodnih prvenstvih. Jaz v ekipi delam kot telemetrist. Telemetriski sistemi v kartingu med vožnjo zapisujejo razne parametre s pomočjo senzorjev in GPS-a in tako omogočajo pregled teh podatkov po odpeljanem treningu oziroma dirki. Tako sem odgovoren za približno 30 sistemov in senzorjev, da brezhibno delujejo čez celoten dirkaški vikend. Po koncu vožnje podatke prenesem na računalnik, kjer si jih z vozniki ogledamo in pogovorimo o nadaljnjih izboljšavah.

Gokart podjetja Kart Republic (vir: www.kartrepublic.com)

Seveda to vzame veliko časa in sem posledično kar precej odsoten. Zasluge za to gredo tudi šoli, ki mi omogoča tak način dela in je izjemno spodbudna. Vse to seveda pod pogojem, da se pozanimam o predelani snovi. Kljub temu mi šola ne dela precejšnih preglavic in zadnji dve šolski leti končujem s povprečno zaključno oceno 5,0.

V videoklicu si omenil, da si po Audax natečaju nadaljeval z analizo šasije gokarta in mehanizma volanskega sistema. Nam lahko poveš kaj več o celotnem projektu? Kako je projekt rasel v zadnjih dveh letih? Kako tvoje raziskave koristijo razvoju gokarta, podjetju Kart Republic in samim voznikom gokartov?
Po natečaju sem nadaljeval z razvojem modela in začel s postavljanjem sistema enačb, ki bi nam izračunal premik sprednjih koles glede na zavoj volana. To področje v kartingu še ni bilo dosti raziskano zaradi svoje kompliciranosti in težavnosti za izračun. Tako sem prvi, ki sem se lotil izračuna na tak način, da sem izdelal 3D model gokarta in nato model povezav s programom Mathcad, kjer sem postavil sistem enačb, ki sem ga zasnoval sam. Rezultate sem nato uredil in tudi grafično prikazal za lažje razumevanje. Prednost takega načina izdelave je univerzalnost celotnega sistema, saj komponente lahko spreminjamo ali pa celo zamenjamo in že dobimo nove posodobljene rezultate. Da sem izdelal sistem enačb, mi je vzelo malo manj, kot eno leto časa in vsaj še 500 dodatnih ur za prilagajanje modela in postavitev sistema enačb.

Primer grafa, izdelanega s pomočjo programske opreme Mathcad.

Skupaj s podjetjem Kart Republic že raziskujemo načine uporabe tega mojega sistema, saj so bili nad njim zelo impresionirani in zainteresirani za nadaljnjo uporabo v razvoju. S sistemom si ne pomagamo pri prilagajanju nastavitev voznikom, temveč si z njim pomagamo pri razvoju raznih komponent. Do sedaj je razvoj potekal s tako imenovano metodo »trial and error«, z mojim sistemom pa se izognemo neuspelim poizkusom in tako preden komponento izdelamo, vemo, kakšne vozne lastnosti nam bo ta podala in jo lahko za svoj namen maksimalno izkoristimo.

Večina bodočih inženirjev se z raziskavami in razvojem spozna šele na koncu fakultete ali pri zaposlitvi v podjetju. Ti si R&D ne samo spoznal, ampak se ga resno lotil že v začetku srednje šole. Kakšen je občutek, da si takšen nivo dosegel že sedaj?
To je res dober občutek, ko veš da si ustvaril nekaj, kar prej še nihče ni, še boljši občutek pa je, ko vidiš to tvoje delo vključeno v razvoj in ko služi svojemu namenu. Vso delo, frustracije in ves čas je poplačan, ko vidiš končni rezultat in tvoj sistem v uporabi.

Na natečaju si za prikaz modela uporabil tudi tehnologijo obogatene resničnosti, ki je na voljo v programu Creo. Te je presenetilo, da je tako napredna tehnologija, tako enostavna za uporabo?
Res je bila zanimiva izkušnja uporaba tako napredne tehnologije, na tako enostaven in hkrati tako dostopen način. Mislim, da takšni dodatki lahko res popestrijo predstavitev.

Glede na to, da je bil prvotni cilj trdnostna analiza (FEM) šasije gokarta, me zanima, če se boš v prihodnosti lotil tudi tega? Ali celo še kakšne bolj napredne analize kot je generativni razvoj oziroma topološka optimizacija šasije?
Že zdaj malce eksperimentiram s trdnostnimi analizami raznih komponent na gokartu, vendar sem še v procesu učenja. Vsekakor upam, da mi bo v prihodnosti uspelo raziskati tudi to področje, saj se mi zdi izjemno zanimivo in mislim, da v takih analizah sloni prihodnost razvoja industrije.

Kakšno je tvoje mnenje o tem, da PTC omogoča namestitev šolske licence programa Creo in Mathcad na domačem računalniku? In s tem omogoči vsakemu vedoželjnemu uporabniku možnost dela s CAD tehnologijo? Predvsem zato, ker marsikatero konkurenčno CAD podjetje tega ne omogoča.
Mislim, da je to res velika prednost, da si lahko kot dijak ali študent naložiš Creo in Mathcad kar na domač računalnik. S tem lahko sami začnemo raziskovati program in nabiramo dragocene izkušnje še preden sploh pridemo do delavnega okolja industrije.

Kako pomembno je, da dijaki že v šoli spoznate in se naučite uporabljati programsko opremo, ki jo potem uporabljate v industriji?
Mislim, da je to zelo pomembna prednost, saj se tako s programi spoznamo že prej, tako da ko pridemo v industrijo že imamo neko začetno znanje, ki ga z izkušnjami nato le še nadgrajujemo. Sploh pa se mi to zdi pomembno, ker mislim, da prihodnost industrije leži v CAD programih kot je Creo, s katerim lahko nadaljnjo izvajamo naprednejše analize in simulacije.

Kje boš nadaljeval šolanje? Kje se vidiš v prihodnosti – razvojni inženir v motošportu, vodja svoje gokart ekipe, Formula 1?
Trenutno ves fokus umerjam k prijavi na univerzo v Veliki Britaniji, kjer bi študiral motošport Inženiring. Za to si prizadevam že kar nekaj let, saj bi bila to zame popolna šola. Največja uganka so zaenkrat še vedno finančna sredstva, saj tak študij stane veliko več, kot bi si sam lahko privoščil in upam, da mi s pomočjo štipendij in sponzorjev, ki jih trenutno še nabiram, uspe priti na univerzo. Vsekakor mi je cilj priti v Formulo 1, saj je to zame vrh motošporta, težko pa rečem v kakšni vlogi se vidim, saj je teh v današnjih časih nešteto. Definitivno me zanima razvoj, prav tako pa mi je vedno bolj všeč delo telemetrista, ki ga spoznavam v podjetju Kart Republic. Pustimo se presenetiti.

Za konec: Kakšen nasvet bi dal dijakom, ki se prijavljajo na Audax natečaj? In kakšen nasvet bi dal vsem fantom in puncam, ki se odločajo za vpis na tehnične šole in fakultete?
Dijakom, ki se prijavljajo na natečaj ali pa dijakom in študentom nasploh bi svetoval, da si postavijo nek cilj, ki ga želijo doseči. Ali je to nek projekt, ki ga želijo dokončati ali pa pozicija v službi, ki jo želijo osvojiti. Ta cilj te žene naprej in te motivira, da svojo energijo usmeriš k izpolnitvi le tega. In pa seveda te mora stvar katero delaš zanimati, da delo ne postane breme, vendar izziv.

Za konec bi se le še zahvalil podjetju Kart Republic, prof. Juriju Drevu in staršema Tomažu in Niki. Vsi so me čez celoten projekt podpirali in brez njihove pomoči mi nebi uspelo.

Preberite še

Nasveti & triki
9 nasvetov, ki jih pri delu s Creo upoštevajo najboljši inženirji

Včasih za hitrejše in boljše rezultate ne potrebujemo velikih sprememb v načinu dela. Preverite, ali upoštevate 9 nasvetov, na katere se pri delu s Creo zanašajo najboljši inženirji.

Rešitve
Vabljeni na virtualno CAD konferenco

Udeležite se brezplačne virtualne konference s strokovnjaki PTC in vodjem razvoja v podjetju Triumph ter spoznajte, kaj zmore in prinaša povsem novi Creo 9.

Aplikativne minute
Aplikativne minute: multibody modeliranje

Z multibody operacijami lahko v Creo veliko enostavneje pridemo do različnih oblik naših modelov. Spoznajte jih v tokratnih Aplikativnih minutah.