Vse, kar morate vedeti o funkcionalnosti Volume Split v Creo

Konstrukterji v orodjarstvu pri izdelavi gravurnih plošč pogosto uporabljajo Creo Mold Design. Ena ključnih funkcionalnostih znotraj tega modula je izdelava delitev in končnih volumnov, ta pa se je od verzije Creo 3 naprej temeljito spremenila.

Za vse, ki uporabljate Creo Mold Design smo zato vse spremembe, novosti in priporočila za delo zbrali na enem mestu.

Primerjava Creo 3, Creo 4 in Creo 7 volume splitov

Creo 3.0

V verziji Creo 3.0 predhodni refpart cutout ni bil potreben, saj ga je avtomatično izdelalo ob izdelavi splita. Od verzije Creo 4.0 naprej je potrebno predhodno narediti refpart cutout. V verziji Creo 3.0 sta bili za delitev na voljo Two volumes in One Volume:

Spodnji posnetek prikazuje avtomatično izdelavo Refpart Cutout in uporabo ter delovanje delitev v verziji Creo 3.0.

Creo 4.0

Kot omenjeno, je v verziji Creo 4.0 potrebno pred delitvijo narediti refpart cutout. Ob izdelavi delitve je privzeto izbrana nova možnost »multiple volumes«. Dodatno je na voljo »two volumes«. »One volume« v ukaznem traku ni na voljo.

Spodnji posnetek prikazuje predhodno izdelavo Refpart Cutouta in uporabo delitve »multiple volumes« ter »two volumes«.

V kolikor želimo dostopati do enakega vmesnika kot smo ga poznali v verziji Creo 3.0, lahko nastavimo config.pro možnost: ENABLE_CLASSIC_MOLD_TOOLS YES (na voljo v vseh verzijah od Creo 4.0 naprej).

Creo 7.0

Tudi v verziji Creo 7.0 je pred delitvijo potrebno narediti refpart Cutout. Ob izdelavi delitve je privzeto izbrana možnost »two volumes«. Dodatno je vrnjena možnost iz verzije Creo 3.0 »one volume«. Delitev »Mutliple volumes« ostaja.

Posnetek prikazuje predhodno izdelavo Refpart Cutouta in uporabo delitve »two volumes« ter »one volume«.

Obnašanje in uporaba različnih splitov

One volume split

One volume split v vseh verzijah deluje enako. Tisti segmenti (islands), ki jih izberemo, so del enega volumna, drugi volumen pa ni kreiran.

V primeru naknadnih sprememb npr. nove delilne površine:

• Se ime izdelanega volumna pri vseh spremembah ohrani.
• V kolikor sprememba delilne površine vpliva na število segmentov (islands) se ti posodobijo.
• Ob spremembi je možno ponovno označiti kateri segmenti bodo pripadali kateremu volumnu.

Spodnji posnetek, izdelan za verzijo Creo 7.0 prikazuje:

• Izdelavo Refpart Cutouta
• Izdelavo poljubno poimenovanega »One volume« splita z izbranimi segementi (islands).
• Spremembo delilne površine ter ohranitev imen in možnost izbire segmentov (islands).
• Odstranjevanje segmentov (islands) od obstoječe
• Dodajanje segmentov obstoječi delitvi.

Two volumes split

Two volumes split v vseh verzijah deluje enako. Tisti segmenti (islands), ki jih izberemo, so del prvega volumna, neizbrani segmenti pa so del drugega volumna.

Tudi v primeru, da split izdela le dva segmenta (islands), je potrebno en in drug segment obkljukati. Logika delovanja je enaka, kot v primeru večih segmentov (islands). Obkljukan segement (island) pripada volumnu 1,  neobkljukan segment pa volumnu 2. To je prikazano v spodnjem posnetku.

V primeru naknadnih sprememb npr. nove delilne površine:

• Se ime obeh izdelanih volumnov pri vseh spremembah ohrani.
• V kolikor sprememba delilne površine vpliva na število segmentov (islands) se ti posodobijo.
• Ob spremembi je možno ponovno označiti kateri segmenti bodo pripadali kateremu volumnu.

Spodnji posnetek, izdelan za verzijo Creo 7.0 prikazuje:

• Izdelavo Refpart Cutouta
• Izdelavo dveh poljubno poimenovanih »Two volumes« splitov z izbranimi segementi (islands).
• Spremembo delilne površine ter ohranitev imen in možnost izbire segmentov (islands).

Individual volumes split

Pri uporabi prejšnjih dveh možnosti »one/two volume split« lahko dobimo en oziroma dva volumna, odvisno od izbrane možnosti. Pri izbiri »Individual volumes« split pa lahko v enem koraku kreiramo poljubno število (odvisno od geometrije) različnih volumnov. To je tudi glavna prednost te funkcije.

V primeru naknadnih sprememb npr. nove delilne površine:

• V kolikor novo delilno površino definiramo znotraj ukaznega traku preko ukaza edit definiton, bodo vsi volumni prejeli nova imena, stara imena volumnov pa se ne ohranijo. Povezave med posameznimi volumni, npr. dodatne delitve, kljub spremenjenim imenom ostanejo ustrezne. Tudi, če smo izdelali mold komponente se bo extract v komponenti kljub preimenovanju navezoval na ustrezen volumen. Če želimo stara imena, je potrebno ponovno preimenovanje, kar je prikazano v spodnjem posnetku.
  
• V kolikor novo delilno površino definiramo preko ukaza edit references, volumni ohranijo imena, kar je prikazano v spodnjem posnetku.
  
• Delitev je občutljiva na smer normale delilne površine. V kolikor je smer normale novo izbrane delilne površine obrnjena, bo geometrija lahko pripadala napačnemu volumnu. Posledično lahko dodatne delitve padejo. Spodnji posnetek prikazuje težave v primeru napačno orientiranih normal.
  
• Uporabnik mora zato zagotoviti, da so ob spremembah, smeri normal delilne površine enako usmerjene. Način spremembe smeri normal je prikazan v spodnjem posnetku.
  
• Ko smo enkrat izbrali in izdelali volumne, dodatna izdelava novih volumnov preko edit defintion ni možna. Izdelati moramo novo delitev.
  
• V kolikor sprememba delilne površine vpliva na število segmentov (islands) novih segmentov ni možno izdelati. Izdelati je potrebno novo delitev.
  

Zaradi številnih omejitev, ki so navedena zgoraj, priporočamo uporabo »one volume« ali »two volumes« split. Indvidual volumes se izogibamo in uporabimo samo v primerih, kjer dodatne spremembe oziroma modifikacije niso predvidene.

Menjava geometrije v volumnu

Težava menjave geometrije v volumnu lahko nastopi le v primeru, da se uporablja delitev »multiple volumes« in je smer normal nove delitvene površine obrnjena ali pa je delitev čisto spremenila število segmentov (islands).

Načeloma do menjave geometrije v volumnih tako ne bi smelo priti. V kolikor iz kakšnega razloga ta težava kljub temu nastopi, lahko postopamo po naslednjih korakih:

V kolikor je geometrija znotraj volumna napačna bo posledično napačna tudi v mold komponenti. Geometrijo v mold komponenti spremenimo tako, da:

1. Aktiviramo komponento
2. Izberemo Extract in izberemo edit references.
   
3. Iz grafičnega okna izberemo ustrezno geometrijo.
4. Pod child handling obkljukamo vse navezane gradnike.
   
5. Mold komponento odpremo v samostojnem oknu.
6. Izberemo extract in iz operations zavihka izberemo replace references.
   
7. Zamenjamo vse manjkajoče reference. Vmes izbiramo preview in roll to, da dobimo posodobljeno stanje in možnost ustrezne izbire geometrije.
8. V kolikor kakšnemu elementu reference še zmeraj manjkajo mu jih določimo z edit references.

Kakšna so torej naša priporočila? 

V verziji Creo 7.0 so pri delitvi na voljo vse funkcionalnosti, kot so bile v kakšni od starejših verzij, hkrati pa ponuja dodatno funkcionalnost delitve »Individual volumes«.

Delitev »Individual Volumes« omogoča hitrejšo izdelavo večjega števila volumnov, vendar njegovo uporabo zaradi številnih omejitev pri naknadnih spremembah odsvetujemo.

Priporočamo, da za izdelavo delitev zaradi robustnosti in možnosti naknadnih sprememb vedno uporabljate »one volume« ali »two volumes« split.