Zgodba o poletu #1: Kdo in kaj je Edvard Rusjan Team?

Letalsko tekmovanje Design/Build/Fly (DBF) v ZDA je eno najzahtevnejših inženirskih izzivov za študente letalstva, strojništva in sorodnih področij. Med ekipami z vsega sveta se že več let uspešno predstavlja tudi Ekipa Edvard Rusjan Team, ki prihaja z Univerze v Ljubljani in vsako sezono zasnuje, izdela ter v ZDA preizkusi povsem novo radijsko vodeno letalo.

Letos smo v Audaxu ponosno podprli njihovo pot. Ne le kot sponzorji, ampak tudi kot tehnološki partner, saj ekipi zagotavljamo CAD programsko opremo PTC, ki jo uporabljajo pri različnih fazah snovanja letala.

V ekskluzivni štiridelni seriji "Zgodba o poletu" boste lahko ekipo in njihovo delo spoznali podrobneje. V prvi epizodi boste spoznali ekipo, tekmovanje ter začetek njihove zgodbe: od prvih idej in konceptov, analiz zahtev tekmovanja do prvih prototipov, razvitih v Onshape. Odkrili boste tudi, kako poteka delo znotraj ekipe, kako uporabljajo verzije in branche, kako so oblikovali detajlni model letala ter kako so iz digitalnih modelov prešli v fizično izdelavo vse do odličnega rezultata v Arizoni.

Dobrodošli v ozadje enega najbolj zanimivih študentskih letalskih projektov v Sloveniji.

(Pripoveduje edipa DBF Edvard Rusjan Team)

Ekipa Edvard Rusjan Team

Ekipo DBF Edvard Rusjan sestavljamo nadobudni študentje in študentke strojništva, elektrotehnike, računalništva in drugih področji, ki se vsako leto udeležimo mednarodnega tekmovanja Design/Build/Fly v ZDA. Z univerzitetnimi ekipami s celega sveta, s katerimi si delimo strast do napredka na področju letalskega inženiringa, tekmujemo v konstruiranju, izgradnji in letenju radijsko vodenih letal. Tekmovanje Design Build Fly v ZDA, ki velja za eno od najprestižnejših tekmovanj s področja letalskega inženirstva, že skoraj 30 let organizira Ameriški inštitut za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA), izmenično v dveh letalskih prestolnicah ZDA – Wichita, Kansas in Tucson, Arizona. Tekmovanja se vsako leto udeleži več kot 100 univerzitetnih ekip z vsega sveta, med njimi tudi elitne univerze kot so Massachusetts Institute of Technology (MIT), Stanford in Embry Riddle. Ekipe se pomerijo v snovanju, izdelavi, testiranju in letenju radijsko vodenih modelov letal.

Vsaka sezona postreže z novimi izzivi

Zahteve tekmovanja in misije so vsako leto drugače zastavljene, zato vsaka sezona prinaša nove izzive. Misije letošnjega tekmovanja so narekovale zasnovo letala, ki lahko prenaša tovor v obliki zunanjih in notranjih rezervoarjev za gorivo, poleg tega pa pod trupom nosi še manjši avtonomni jadralni model X-1, ki ga mora uspešno lansirati in pristati v predvidenem območju.

Vsi izzivi so razdeljeni na štiri misije, ki so različno točkovane, opravljajo pa se v določenem vrstnem redu. Prva misija zahteva samo demonstracijo leta in tako doprinese eno točko, medtem ko so rezultati druge, tretje in statične misije normirani z najboljšimi rezultati misij na tekmovanju. Druga misija ocenjuje prenos tovora v čim krajšem možnem času. Za tretjo misijo je ekipa morala zasnovati čim lažji avtonomni jadralnik, ki zmore po lansiranju z glavnega letala še pristati v označenem kvadratu. Zadnja misija je statična in zahteva hitro demonstracijo konfiguracij letala za vse misije. 
Za konceptualno zasnovo letala smo uporabili utežene odločitvene matrike in izvedli poglobljeno analizo občutljivosti, s čimer smo identificirali ključne dejavnike za uspešnost na tekmovanju.

Na osnovi teh rezultatov smo glavno letalo, Svaroga, optimizirali za misijo s tovorom, ki je bil nameščen v trup letala. Model X-1 oz. Nyo pa smo optimizirali za uspešen pristanek v predvidenem kvadratu, pri čemer smo razvili tudi mehanizme za hitro pripravo na vzlet in s tem zmanjšali čas statične misije.

Prehod na OnShape je izboljšal sodelovanje

Obsežnost projekta zahteva uporabo intuitivnih in enostavnih CAD programov. Te lastnosti so pomembne za uvajanje novih članov, ki izkušnje z modeliranjem pridobivajo neposredno tekom projekta, iz prakse.

V ekipi smo pretekla leta uporabljali okolje SolidWorks, v letošnji sezoni pa smo se zaradi številnih prednosti programa OnShape odločili zanj. Navdušil nas je integriran PDM (angl. product data management) sistem, ki je običajno dostopen le v plačljivih licencah, enostavno ustvarjanje verzij in t. i. vej, sočasno modeliranje znotraj dokumentov, funkcionalnost mate connector-jev, najbolj pa lažja dostopnost do programa samega, saj je ta zasnovan v oblaku in do njega dostopamo preko brskalnika. Posledično program ne zahteva vrhunske računalniške opreme, zaradi česar smo letos imeli tudi občutno manj težav z neodzivnostjo tovrstnih programov oz. CTD-jev (angl. crash to desktop), modelirali pa so lahko tudi člani z manj zmogljivimi računalniki.

Člani ekipe o prehodu na nov program:

Prej sem imel izkušnje z SolidWorksom in sem imel dvome z OnShape ker je vse v oblaku, vendar je izvedba res dobra. Zdaj uporabljam za vse svoje projekte OnShape, ker uporabljam prenosnik in stacionarni računalnik in je vse enostavno dostopno. Na začetku kot vsak program se je treba seznaniti z okoljem, vendar se hitro navadiš. V OnShape je manjkalo par funkcij, ki sem jih pogrešal iz SolidWorksa, vendar je zelo enostavno dodati dodatne funkcije, ki so jih izdelali drugi uporabniki OnShapa. Velik bonus je, da se vse sproti shranjuje, ker je v oblaku in nikoli ne "crasha", po čemer je SolidWorks znan. Bojan

Zelo sta mi bila všeč shranjevanje datotek v oblak, zaradi česar ne rabiš skrbet, da bi kdaj kaj pozabil naložit in uporabniški vmesnik, ker je bil pregleden in čist. Prav tako je program deloval gladko brez zatikanj in sesutij. ~ Žiga
Prehod z drugih CAD programov je preprost s podobno razporeditvijo funkcij. Doda številne nove, ki jih lahko ustvari tudi uporabnih sam in so dostopne tudi ostalim uporabnikom. Storitev je v oblaku in ne zahteva namestitve ter posodabljanja, zato lahko modeliraš na kateremkoli računalniku. Omogoča enostavno deljenje projektov ter njihovo skupno urejanje z drugimi uporabniki. Črt

Prehod iz SolidWorks je bil dokaj enostaven. Performance je bil presenetljivo dober glede na to da je v oblaku. Mogoče edino delo z verzijami in variantami modela ni bilo najbolj intuitivno. Overall mi je bil zelo vredu. ~ Luka
Z OnShape sem se spoznal pred približno enim letom. Kaj kmalu sem ugotovil, da lahko z njim modeliram tako dobro kot z ostalimi CAD orodji, saj je po mojem mnenju med lažjimi orodji za se ga priučiti. Pri OnShape izstopa preprostost uporabe programa in zmožnost kontroliranja velikih količin podatkov v modelu vključno z autosaveom in branchingom. Borut

V veliko pomoč nam je bil tudi OnShape učni center, ki je poenostavil prehod in privajanje na nov uporabniški vmesnik. Starejši člani so hitro prepoznali vzporednice s SolidWorks, izpostavili pa so enostavnost vmesnika, saj so vse funkcije zbrane v istem oknu, zato preklapljanje med okni ni potrebno. Nekatere značilke smo našli pod drugačnimi imeni, funkcionalnost pa smo še dodatno nadgradili z uporabo skript.

Prihodnjič...

V naslednjem prispevku boste spoznali, kako je ekipa razdeljena in kako so se lotili modeliranja v programu Onshape.